Vinska trta je po naravi plezalka, ki se je skozi zgodovino razvijala svobodno in neomejeno. Ko je človek spoznal njeno uporabnost, jo je začel gojiti in vzgajati tako, da si je olajšal delo nabiranja grozdja. Z rezjo jo je prisilil, da mu ni zdivjala. Tako še dandanes človek z rezjo usklajuje svoje koristi z zahtevami trte.
Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v naših vinogradih. Z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kvaliteto grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. Na preobremenjeni trti bo grozdje slabo dozorelo, trta pa se bo z leti izčrpala. Na trti, kjer je obremenitve premalo, pa bo se bo izpostavila močna rast, ki bo zavrla razvoj in dozorevanje grozdja. Rez vinske trte opravljamo v času mirovanja, od decembra ter najpozneje do napenjanja brstov oz. solzenja (sredina marca). S prepozno rezjo, ki jo zavlečemo v fazo solzenja ali celo brstenja, se poveča izguba hranilnih snovi.
V vinogradniški tradiciji so poznane različne vzgojne oblike, ki so odvisne tudi od sorte, podlage, lege vinograda in ostalih dejavnikov. Primorci npr. pogosto režejo na kordone, v ostalem delu Slovenije, pa je bolj uveljavljena rez na en ali dva šparona (Šparon je dolg rodni les z več kot sedmimi očesi)
Pri vinski trti ločimo enoletni, dvoletni in stari les. Iz starega lesa raste dvoletni les, na njem pa raste enoletni les, ki je roden. Enoletni les, ki izrašča iz starega lesa imenujemo jalovka, ta les praviloma ni roden.
Pri rezi skrbimo za pomlajevanje trte, to pomeni da pazimo da je starega lesa čim manj. Za šparon zmeraj vzamemo prvo primerno rozgo, ki je zdrava in dobro dozorela. Ker pri rezi moremo razmišljati tudi na naslednje leto, ne smemo pozabiti na čepe oziroma reznike. To so nosilci rodnega lesa za prihodnje leto.
Če imamo vzgojno obliko na dva šparona, potem si praviloma pustimo tudi dva čepa oz. reznika za naslednje leto. Mesto, kjer želimo rodni les za naslednje leto, naj bo čim bliže deblu in v ustrezni višini, saj nam trta le tako ne bo pobegnila v širino in višino. Čepi in rezniki so pomembni predvsem, če sta šparona previsoko in želimo trto v naslednjem letu znižati. Paziti moramo tudi, da je rodni les (šparon) zmeraj nad reznikom oz. čepom, da se stari les preveč ne podaljša.
Dolžino šparona in rodnih oči na rezniku in čepu zmeraj prilagajamo kondiciji trte ter življenjskemu prostoru, ki ga trta ima na voljo. Pri rezi očistimo tudi deblo. Odvečen les izrežemo in odstranimo iz trte.