Modri pinot oz. tudi modri burgundec ali po francosko pinot noir, je rdeča sorta vina. Ta sorta izvira iz Francije in sicer iz regije Burgundija. Pri nas v Sloveniji, uspeva predvsem na Štajerskem in na Primorskem.

Modri pinot se težko prilagaja naravnim razmeram. Pomanjkanje sonca se pri modrem pinotu izrazi v neizrazitem burgundskem karakterju, ki nima vonja po rdečih sadežih, tanini pa ne delujejo mehko. V vročih predelih z veliko sonca pa je vino preveč obarvano in pretežko. Zadostno zrelost modri pinot torej dosega le na najboljših legah.

Videz

Mlado vino je lepe rubinasto rdeče barve, ki pa z razvojem dobiva bakrene in rjavkaste nianse kavnega odtenka.

Vonj

V mladem vinu zaznamo vonj po jagodičevju, rdečem cvetju. Kasneje po kuhanih gozdnih sadežih in marmeladi. Z zorenjem se oblikujejo razni rastlinski (po humusu, gomoljiki, kavi) in živalski vonji (po usnju, krznu). Ta sorta je lahko razpoznavna in se nam kaže s svojo svojevrstnostjo.

modri-pinot---vonj

Okus

Vino je lažje strukture, lepo aromatično, skladno z mehkimi tanini. V manj ustreznih vinorodnih območjih se vinu zmanjša sortna tipičnost. Francozi zahtevajo, da se v modrem pinotu čutijo tanini, Nemci ga imajo raje brez njih.

Modri pinot je primeren tudi za belo vinifikacijo, kot osnova za penine in za pridelavo roze vin in penin. Bela vinifikacija pomeni, da rdeče vino pridelamo po istem postopku kot bela vina. Vina torej ne maceriramo.

modri-pinot---okus

Maceracija

pri maceraciji gre za namakanje jagodnih kožic in preostalih trdnih delcev (pečk, lahko celo pecljev) v vinu po končanem alkoholnem vrenju, ko alkohol deluje kot topilo za ekstrakcijo barvil, taninov in arom iz jagodnih kožic.

Trajanje postopka maceracije je odvisno od želenega značaja vina. Tako se na primer mlada rdeča sadna vina prešajo takoj po končanem vrenju, medtem ko pri bolj kompleksnih in strukturiranih rdečih vinih postopek podaljšamo na kak teden po koncu vrenja. Tako imenovana hladna maceracija – namakanje v grozdnem moštu, ko ta še ni začel vreti in se segrevati – se izvaja pred procesom alkoholnega vrenja in postaja v zadnjem času spet priljubljen postopek pri pridelavi bolj kompleksnih belih vin.

Pri nas v kleti iz modrega pinota delamo penino po klasični metodi- roze ekstra suho in polsuho verzijo. Penina je nekaj posebnega, v ustih zelo elegantna, okus je dolg in kompleksen, z lepo svežino, ki kliče po še. Penino lahko postrežemo k telečjemu mesu, jagnjetini, izjemoma pa tudi k ribam. Nikakor pa nebomo z roze penino zgrešili ob večernem druženju in lahkotnem pogovarjanju z prijatelji.

Pa na zdravje!