Domovina tega posebnega vina je Francija- natančneje pokrajina Šampanija, kjer je pred 350 leti pater Dom Perignon bolj po naključju pripravil penečo vino. “Pridite hitro, jaz pijem zvezde!” je zaklical Dom Perignon, ko je poskusil svoj izdelek. Zgodovina prav njega postavlja kot duhovnega očeta in velikega pridelovalca šampanjca. Kljub nekaterim trditvam, da sta ob penečem vinu znala uživati že Kleopatra in Cezar, pa velja leto 1668 za rojstno leto šampanjca. Takrat je Dom Perignon z 29 leti postal glavni kletar v opatiji Hautvillers. Svoje življenje je namenil skrbnemu raziskovanju pridelovalnih in kletarskih metod penečega vina. Veliko ugotovitev, ki jih je Dom Perignon dognal že v 17. Stoletju, je še danes osnova za pridelavo penečih vin. Kontrolirana proizvodnja šampanjca pa se je v Šampaniji razvila šele v 18. In 19. Stoletju in sicer po postopku “metode champagne”, ki je izven šampanije znana kot klasična metoda.

pokrajina-Chanpagne-v-franciji
Pokrajna Champagne v Franciji – kraj, kjer je Dom Perignon ustvaril prve mehurčke.

 

Ime šampanjec je torej sprejemljivo le za peneča vina, proizvedena v Šampaniji, ostala pa se lahko imenujejo le peneča vina ali penine. V Franciji se penine, ki niso proizvedene v Šampaniji imenujejo CREMANT, v Nemčiji SEKT, v Italiji SPUMANTE, v Španiji GAVE, v Rusiji KRIM SEKT … za naša kakovostna in vrhunska peneča vina z geografskim poreklom uporabljamo ime Penina.

pokrajina-Champagne
Tukaj leži pokrajina Champagne kjer se je vse skupaj začelo.

 

Če so šampanjcu oziroma penečemu vinu dali prvi vzdevek “hudičevo vino”, je potem , ko jim je uspelo pri življenju ohraniti toliko steklenic, da jih je bilo vsaj nekaj za francoskega vladarja in njegove spremljevalke, hudobčev pridevnik zamenjal mnogo bolj vzvišeni. Šampanjec je postal “VIN DU ROI” ali “KRALJEVO VINO”. Na francoski dvor ga je prvi uvedel Filip II. Orleanski (vladal je v letih 1715-1723).

Jeanne Antoinette Poisson, Marquise de Pompadour
Jeanne Antoinette Poisson, Marquise de Pompadour, poznana tudi kot “Madame de Pompadour”

 

Navada je postala razvada, o grehih na dvorih pa se tako ali tako ni smelo govoriti. Ampak, dobro se ve, da si je v šampanjcu prva okopala svoje telo Madame de Pompadour (1721-1764), metresa Ludvika XV., ki je ob tem dejala, da je šampanjec edina pijača na svetu, po katerem je dama ne glede na to koliko ga spije, še vedno lepa.

Namakanje metresinega grešnega telesa v šampanjcu je bilo znamenje prestižnosti, razvrata in lepotilnih učinkov, ki jih je imel šampanjec na kožo. Masažni učinek mehurčkov je seveda dobro znan, dandanes predvsem v termalnih kopelih, kislina v šampanjcu pa menda dobro vpliva na kožo. Najboljši kozmetični preparati namreč vsebujejo podobne kisline, kot jih vsebuje šampanjec.

dita-von-teese
Dita Von Teese po vzoru Madame de Pompadour uprizarja kopel v šampanjcu v svoji burlesque predstavi.

 

In, če potemtakem velja leto 1668 za rojstno leto šampanjca ter so leta 1743 ustanovili prvo šampanjsko hišo Moet & Chandon v Epernayu, potem se nimamo Slovenci prav ničesar sramovati. Kajti, leta 1853, 10. Decembra, so Bleiweisove Novice na prvi strani pod naslovom ŠTAJERSKA PENINA KLEINOŠEKOVA zapisale, da šampanjsko ali peneče vino-penina- je dandanašnji gospodi na bolj ljubo in milo. Ni več prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni…

Tudi pri Hiši penin Frangež nadaljujemo 160 letno tradicijo pridelovanja in donegovanja najopojnejših mehurčkov v državi. Vabimo vas, da se oglasite na degustaciji pri nas v Hiši penin ali pa si privoščite steklenico kar preko naše spletne trgovine. Najopojnejši mehurčki bodo tako prispeli kar direktno pred vaša vrata, da jih boste samo še primerno ohladili in si popestrili večer.

Na zdravje!